Kamninski krog in preperevanje kamnin na kratko

Kamnine niso večne. Počasi razpadajo, se prenašajo, odlagajo, spreminjajo in se lahko celo stalijo ter znova strdijo. Tej nenehni spremembi ene vrste kamnine v drugo pravimo kamninski krog. Preperevanje je prvi korak, v katerem se trdna kamnina začne drobiti.

Kaj je kamninski krog?

Na Zemlji poznamo tri skupine kamnin: magmatske, sedimentne in metamorfne. Nobena od njih ni za vedno taka, kot je. Vsaka se lahko sčasoma spremeni v drugo. Ta pot nima začetka in konca, zato ji pravimo kamninski krog.

Kamninski krog poganjata dve sili: toplota v notranjosti Zemlje in sile na površju, kot so voda, veter, led in Sonce.

Pot kamnine po krogu

Kamninski krog si najlažje zapomniš po korakih:

1. Strjevanje: magma iz notranjosti Zemlje se ohladi in strdi. Nastane magmatska kamnina, na primer granit ali bazalt.
2. Preperevanje: kamnina na površju razpada na manjše delce.
3. Erozija in prenos: voda, veter in ledeniki delce odnašajo.
4. Odlaganje: delci se usedejo na dnu jezer, rek in morij, plast na plast.
5. Sprijemanje: spodnje plasti se pod težo zgornjih stisnejo in sprimejo. Nastane sedimentna kamnina, na primer peščenjak.
6. Preobrazba: globoko pod površjem visoka temperatura in tlak kamnino spremenita v metamorfno. Iz apnenca na primer nastane marmor.
7. Taljenje: če je toplota še večja, se kamnina stali v magmo in krog se lahko začne znova.

Krog ne gre vedno po vrsti. Magmatska kamnina se lahko tudi neposredno spremeni v metamorfno, metamorfna pa lahko prepereva in postane sediment.

Kaj je preperevanje?

Preperevanje je počasno razpadanje kamnin na mestu, kjer so. Kamnina se pri tem ne premika, samo drobi se ali spreminja. Ko delce nato odnese voda ali veter, temu rečemo erozija. Preperevanje in erozija pogosto potekata skupaj, a nista isto.

Poznamo mehansko in kemijsko preperevanje, pri obeh pa lahko sodelujejo tudi živa bitja.

Mehansko preperevanje

Pri mehanskem preperevanju se kamnina zdrobi na manjše kose, njena snov pa ostane enaka.

• Zmrzal: voda zateče v razpoke in pozimi zamrzne. Led ima večjo prostornino kot voda, zato razpoko razširi. Po mnogih zmrzovanjih se kamen razkoli. Tako nastaja grušč pod gorskimi stenami.
• Spreminjanje temperature: podnevi se kamnina segreje in raztegne, ponoči ohladi in skrči. To jo počasi razrahlja.
• Korenine: korenine dreves rastejo v razpoke in jih širijo. Podobno vidiš na pločniku, ki ga dvignejo korenine.

Kemijsko preperevanje

Pri kemijskem preperevanju se snov kamnine spremeni ali raztopi. Najbolj znan primer v Sloveniji je raztapljanje apnenca. Deževnica vsebuje malo raztopljenega ogljikovega dioksida, zato je rahlo kisla in počasi raztaplja apnenec. Tako so nastale jame, kraška polja in vrtače na Krasu.

Drug primer je rjavenje: kamnine z železom na zraku in ob vodi porjavijo in postanejo krhke. Kemijsko preperevanje pospešujejo tudi lišaji, ki izločajo snovi, ki načenjajo kamen.

Primerjava na enem mestu

Preperevanje je zelo pomembno, ker iz preperelih kamnin skupaj z ostanki živih bitij nastaja prst, na kateri rastejo rastline.

Kako se tega naučiš za test

1. Na sredino lista nariši krog s tremi okvirčki: magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine.
2. Med okvirčke nariši puščice in na vsako napiši proces: strjevanje, preperevanje in erozija, odlaganje in sprijemanje, preobrazba, taljenje.
3. K vsakemu okvirčku dopiši en primer kamnine.
4. Na drugo stran lista napiši tri vzroke mehanskega in dva vzroka kemijskega preperevanja.
5. Pokrij list in krog nariši še enkrat po spominu.

Pogosta vprašanja