Kaj je humus in zakaj je pomemben za rodovitna tla?

Humus je temna snov v prsti, ki nastane iz razkrojenih ostankov rastlin in živali. Tla z veliko humusa so rodovitna, ker humus rastlinam daje hranilne snovi, zadržuje vodo in prst rahlja. Brez razkrojevalcev, kot so bakterije, glive in deževniki, humusa ne bi bilo.

Kaj je humus?

Humus je temno rjava do črna snov v zgornji plasti prsti. Nastane iz ostankov rastlin in živali: odpadlega listja, odmrlih korenin, trave, iztrebkov in trupel drobnih živali. Ko so ti ostanki tako razkrojeni, da ne prepoznaš več, kaj so bili, postanejo humus.

Humus ima značilen vonj po gozdu in je zelo rahel. Zaradi njega je zgornja plast prsti temnejša od spodnjih plasti.

Kdo naredi humus

Humus naredijo razkrojevalci in drobne talne živali. Vsak opravi svoj del:

• deževniki vlečejo listje v zemljo, ga prebavljajo in pri tem prst mešajo in rahljajo,
• stonoge, mokrice in ličinke žuželk drobijo odpadlo listje na manjše koščke,
• glive s tankimi nitmi prerastejo listje in les ter ju razkrajajo,
• bakterije razkrojijo ostanke do najmanjših delcev in hranilnih snovi.

Razkrojevalci so nekakšna čistilna ekipa narave. Brez njih bi bil gozd zasut z listjem, ki bi se kopičilo leto za letom.

Zakaj je humus pomemben za rodovitnost

Rodovitna tla so tla, na katerih rastline dobro rastejo in dajejo dober pridelek. Humus k temu prispeva na več načinov:

1. Hrani rastline: ko se humus razgrajuje naprej, sprošča hranilne snovi, ki jih korenine vsrkajo z vodo.
2. Zadržuje vodo: humus vpije vodo kot goba, zato se prst ne izsuši tako hitro.
3. Rahlja prst: delci prsti se ob humusu zlepijo v drobne grudice, med katerimi ostane prostor za zrak in korenine.
4. Hrani življenje v prsti: deževniki, bakterije in glive se hranijo s humusom in s tem skrbijo, da tla ostanejo zdrava.
5. Segreva prst: temna prst spomladi hitreje vpija sončno toploto, zato semena prej vzklijejo.

Tla z veliko in z malo humusa

Humusa je največ v gozdu in na travnikih, kjer vsako leto odpade veliko listja in odmrlih rastlin. Na njivah ga je pogosto manj, ker pridelek poberemo in odnesemo.

Kompost: humus doma

Humus lahko naredimo tudi sami, v kompostniku. Vanj damo olupke sadja in zelenjave, kavno usedlino, pokošeno travo, listje in drobne vejice. Ne damo mesa, kosti in ostankov kuhane hrane, ker privabljajo podgane in slabo dišijo.

Kompost moramo občasno premešati, da pride do ostankov zrak, in skrbeti, da ni ne presuh ne preveč moker. Po nekaj mesecih iz ostankov nastane temna, drobljiva snov, ki diši po gozdu. To je kompost, bogat s humusom, ki ga vrtičkarji primešajo prsti na vrtu.

Kako humus ohranjamo

Kmetje in vrtičkarji skrbijo za humus tako, da prsti dodajajo kompost ali hlevski gnoj, da na njivi menjavajo rastline in da prsti ne puščajo dolgo gole. Gola prst se hitreje izsuši, dež in veter pa lahko odneseta prav zgornjo plast, v kateri je največ humusa.

Kako se tega naučiš za test

1. Napiši definicijo humusa v enem stavku s svojimi besedami.
2. Nariši preprosto shemo: listje, nato razkrojevalci, nato humus, nato hranilne snovi, nato rastlina. Med vsak korak nariši puščico.
3. Naštej štiri skupine razkrojevalcev in k vsaki napiši, kaj dela.
4. Iz tabele zgoraj prepiši razlike med tlemi z veliko in malo humusa, nato jih pokrij in jih ponovi na glas.

Pogosta vprašanja