Kako potuje voda po rastlini? Pot snovi od korenine do lista

Rastlina vsrka vodo z raztopljenimi rudninskimi snovmi skozi koreninske laske. Voda nato po drobnih cevkah v lesu potuje skozi steblo do listov, kjer del vode izhlapi skozi listne reže. Sladkor, ki nastane v listih, pa po cevkah v ličju potuje do vseh delov rastline.

Katere snovi rastlina potrebuje

Rastlina je zgrajena iz celic, ki potrebujejo snovi za življenje in rast. Rastlina jih dobi iz dveh virov:

• iz prsti: vodo in v njej raztopljene rudninske snovi, na primer dušikove, fosforjeve in kalijeve snovi, ki so tudi v gnojilih,
• iz zraka: ogljikov dioksid, ki ga potrebuje za fotosintezo, in kisik, ki ga potrebuje za dihanje.

Iz vode in ogljikovega dioksida rastlina ob pomoči svetlobe v listih izdela sladkor. Ta snov je njena hrana in gradivo za rast.

Korenina: vstop vode

Vodo vsrkajo predvsem koreninski laski. To so zelo tanki izrastki celic na koncih korenin. Ker jih je ogromno, imajo skupaj veliko površino, ki se dotika vlažne prsti. Skozi njih v rastlino vstopata voda in v njej raztopljene rudninske snovi.

Koreninski laski so zelo nežni. Ko rastlino presajamo, jih veliko potrgamo, zato presajena rastlina nekaj dni rada oveni, dokler ne zrastejo novi.

Steblo: ceste po rastlini

Po steblu snovi potujejo po prevajalnih žilah. To so snopi drobnih cevk, ki potekajo od korenine skozi steblo do vsakega lista. Sestavljata jih dva dela:

Žile vidiš tudi s prostim očesom. Na listu so to tanke črte, ki jim pravimo listne žile. Če prerežeš stebelno zeleno, vidiš na prerezu drobne pikice, to so prevajalne žile.

List: izhlapevanje in listne reže

Na spodnji strani listov so drobne odprtine, listne reže. Rastlina jih lahko odpira in zapira. Skozi njih:

• v list vstopa ogljikov dioksid za fotosintezo,
• iz lista izstopa kisik, ki nastaja pri fotosintezi,
• iz lista izhlapeva vodna para.

Izhlapevanje vode iz listov je zelo pomembno. Ko voda izhlapi, za seboj potegne novo vodo iz žil, ta pa iz stebla in korenin. Nastane neprekinjen tok vode od korenine do lista, podobno kot pri srkanju soka po slamici.

Ob vročem in suhem vremenu rastlina listne reže deloma zapre, da ne izgubi preveč vode. Zato poleti zalivamo rože zjutraj ali zvečer.

Poskus z obarvano vodo

Pot vode po rastlini lahko vidiš sam:

1. V kozarec nalij vodo in vanjo zmešaj nekaj kapljic živilskega barvila, na primer modrega ali rdečega.
2. Vanjo postavi steblo bele rože, na primer nageljna, ali steblo stebelne zelene z listi.
3. Počakaj en dan.

Cvetni listi bele rože se obarvajo, pri zeleni pa se obarvajo listne žile. Če steblo prerežeš, vidiš obarvane pikice. Poskus dokazuje, da voda potuje od spodaj navzgor po žilah do listov in cvetov.

Kam rastlina shrani hrano

Rastlina naredi več sladkorja, kot ga sproti porabi. Presežek po ličju pošlje v dele, kjer ga shrani, pogosto kot škrob. Take zaloge pojemo tudi mi: krompirjev gomolj je poln škroba, enako zrna pšenice, koruze in riža. Če na prerezan krompir kaneš jodovico, se obarva modro črno, kar pokaže, da vsebuje škrob.

Kako se tega naučiš za test

1. Nariši rastlino s koreninami, steblom in listi.
2. Z modro puščico nariši pot vode od koreninskih laskov po lesu do listov, z oranžno pa pot sladkorja po ličju iz listov navzdol.
3. Ob list nariši listno režo in napiši tri snovi, ki gredo skozi njo.
4. Napiši razliko med lesom in ličjem v dveh stavkih.
5. Brez zapiskov odgovori na vprašanja spodaj.

Pogosta vprašanja