Rastlinska in živalska celica: razlike, kloroplasti, preparat

Rastlinska celica ima vse, kar ima živalska, in še tri dele več: celično steno, kloroplaste in veliko vakuolo. Kloroplasti so zeleni organeli, v katerih poteka fotosinteza. Rastlinske celice lahko pri naravoslovju opazuješ sam, če narediš preparat čebulne povrhnjice ali lista vodne kuge.

Kaj imata obe celici skupnega

Rastlinska in živalska celica imata enake osnovne dele: celično membrano, ki obdaja celico, citoplazmo, ki jo zapolnjuje, jedro z dednim zapisom in mitohondrije, v katerih poteka celično dihanje. Obe celici torej dihata, se delita in opravljata podobne osnovne naloge.

Živalske celice lahko opazuješ v preparatu celic ustne sluznice. Pod mikroskopom so videti kot nepravilne, ploščate ploščice s temnejšim jedrom na sredini, brez oglatih robov. Rastlinske celice pa so videti kot opeke, tesno zložene druga ob drugo. Že po obliki torej ločiš, kateri celici gledaš.

Česa živalska celica nima

Rastlinska celica ima tri dele, ki jih živalska nima:

• Celična stena je čvrst ovoj zunaj celične membrane. Zgrajena je iz celuloze. Celici daje trdno, pogosto oglato obliko in jo varuje. Zaradi celičnih sten stojijo steblo, list in les.
• Kloroplasti so zelena telesca v citoplazmi. Vsebujejo zeleno barvilo klorofil, ki ujame sončno svetlobo. V njih poteka fotosinteza.
• Velika vakuola je mehurček, napolnjen s celičnim sokom. Zavzema velik del celice in jo napne. Ko rastlini zmanjka vode, se vakuole izpraznijo in rastlina oveni.

Razlike v tabeli

Pazi na zanko: kloroplaste imajo samo celice v zelenih delih rastline. Celice korenine in čebule, ki rastejo v temi, kloroplastov nimajo.

Kloroplasti in fotosinteza

V kloroplastih rastlina iz ogljikovega dioksida in vode ob pomoči sončne svetlobe izdela sladkor glukozo. Pri tem nastaja kisik, ki ga rastlina odda v zrak. Temu procesu pravimo fotosinteza.

Ker imajo rastline kloroplaste, si hrano izdelajo same. Živali kloroplastov nimajo, zato morajo hrano poiskati: jedo rastline ali druge živali. Brez kloroplastov v rastlinah ne bi bilo ne hrane ne kisika, ki ga dihamo.

Kako narediš preparat čebulne povrhnjice

Preparat je tanek vzorec, pripravljen za opazovanje pod mikroskopom. Za rastlinske celice je najlažji preparat čebulne povrhnjice:

1. Na sredino čistega objektnega stekla kani kapljico vode.
2. Čebulo razreži in z notranje strani enega luskolista s pinceto potegni tanko, prozorno kožico.
3. Košček kožice položi v kapljico vode in ga poravnaj, da se ne prepogne.
4. Krovno stekelce postavi z robom ob kapljico in ga počasi spuščaj poševno, da pod njim ne ostanejo zračni mehurčki.
5. Za boljšo vidljivost lahko ob rob krovnega stekelca kaneš jodovico ali drugo barvilo, ki ga pripravi učitelj. Jedra se obarvajo in so bolje vidna.
6. Preparat opazuj najprej pri najmanjši povečavi, nato pri večji.

Pod mikroskopom vidiš celice, ki so zložene kot opeke v zidu, z jasno vidnimi celičnimi stenami in jedri. Zelenih kloroplastov v čebuli ne boš videl.

Kje vidiš kloroplaste

Kloroplaste lepo vidiš v preparatu lista vodne kuge ali mahu. Njuni listi so tako tanki, da jih lahko daš pod mikroskop celih, brez rezanja. V celicah vidiš veliko drobnih zelenih zrnc, to so kloroplasti.

Kako se tega naučiš za test

1. Nariši rastlinsko celico kot pravokotnik in živalsko kot krog. Označi vse dele.
2. Rastlinski celici z drugo barvo pobarvaj tri dele, ki jih živalska nima.
3. Zapiši korake priprave preparata in podčrtaj, kako položiš krovno stekelce.
4. Napiši, zakaj čebula nima kloroplastov.
5. Brez zapiskov odgovori na vprašanja spodaj.

Pogosta vprašanja