Žuželke in odmrli les: zakaj je mrtvo drevo polno življenja

Žuželke imajo telo iz treh delov, glave, oprsja in zadka, ter tri pare nog. V gozdu imajo pomembno vlogo pri razgradnji lesa. Odmrlo drevo ni odpadek, ampak dom in hrana za množico žuželk, gliv in ptic, ki les počasi spremenijo nazaj v prst.

Zgradba žuželke

Žuželke so največja skupina živali na Zemlji. Spadajo med členonožce in so nevretenčarji, kar pomeni, da nimajo hrbtenice. Njihovo telo varuje trd zunanji skelet.

• Glava nosi oči, en par tipalk in obustne okončine za grizenje, sesanje ali lizanje.
• Oprsje nosi tri pare nog in pri večini žuželk dva para kril.
• Zadek je največji del telesa, v njem so prebavila in organi za razmnoževanje.

Pazi na zanko: pajek ni žuželka. Ima štiri pare nog, nima tipalk in njegovo telo je iz dveh delov.

Kako se žuželke razvijajo

Mnoge žuželke se med rastjo zelo spremenijo. Temu pravimo preobrazba.

Pri hroščih, ki živijo v lesu, je ličinka tista, ki se v lesu hrani in raste. Odrasel hrošč pogosto živi le nekaj tednov, ličinka pa več let.

Odmrli les je dom za življenje

Ko drevo v gozdu odmre, se zanj šele začne novo življenje. V njegovem lesu in pod lubjem se naselijo številna bitja:

• Rogač je naš največji hrošč. Samci imajo velike čeljusti, podobne rogovom jelena. Njegove ličinke več let živijo v trhlem lesu starih hrastov in drugih listavcev.
• Alpski kozliček je modrosiv hrošč s črnimi lisami in dolgimi tipalkami. Njegove ličinke živijo v odmrlem bukovem lesu.
• Mravlje si v trhlih deblih in štorih gradijo rove.
• Glive s tankimi nitmi prerastejo les in ga mehčajo. Na deblih vidiš njihove trosnjake, na primer gobe, podobne policam.
• Žolne s kljunom dolbejo v les in iščejo ličinke žuželk.

Rogač in alpski kozliček sta zavarovani vrsti. Ker potrebujeta star, odmrl les, ju ogroža odstranjevanje vseh starih in mrtvih dreves iz gozda.

Kako les postane prst

1. Drevo odmre zaradi starosti, bolezni, vetra ali strele.
2. Žuželke in njihove ličinke vrtajo rove v les in ga drobijo.
3. Skozi rove v les prodrejo glive in bakterije in ga začnejo razkrajati.
4. Les postaja vedno bolj mehak in trhel, razpade na koščke.
5. Iz ostankov nastane humus, ki rastlinam daje hranilne snovi.

Debelo deblo lahko razpada več desetletij. Ves ta čas je dom za nove in nove vrste. Zato gozdarji v gozdu namerno pustijo nekaj odmrlih dreves.

Žuželke, ki škodijo gozdu

Niso vse žuželke v lesu dobrodošle. Lubadarji so drobni hrošči, ki vrtajo pod lubje smrek. Tam samice odložijo jajčeca, ličinke pa vrtajo rove in drevesu uničijo tkivo pod lubjem, po katerem potujejo hranilne snovi. Zdrava smreka se lahko brani s smolo, oslabljena pa ne.

Lubadarji se zelo namnožijo po vetrolomih, snegolomih, žledu in sušnih poletjih, ko je veliko oslabljenih ali podrtih smrek. Takrat napadejo tudi zdrava drevesa. Gozdarji zato napadena drevesa čim prej posekajo in odpeljejo iz gozda.

Kako se tega naučiš za test

1. Nariši žuželko in označi glavo, oprsje, zadek, tipalke, noge in krila.
2. Nariši dve vrstici razvojnih stopenj, za popolno in nepopolno preobrazbo, in k vsaki dopiši primer.
3. Napiši pet bitij, ki živijo v odmrlem lesu, in ob vsako, kaj tam počne.
4. Napiši korake, kako les postane prst.
5. Brez zapiskov odgovori na vprašanja spodaj.

Pogosta vprašanja